Celine Dion je razkrila svoj skrivni boj proti redki nevrološki motnji, imenovani stiff-person sindrom, za katero po njenih besedah trpi eden od milijona ljudi. "Že dolgo se spopadam s težavami z zdravjem in res mi je bilo težko soočiti se s temi izzivi in spregovoriti o vsem, kar sem prestajala," pravi 54-letna pevka. "Boli me, ko vam moram povedati, da februarja ne bom pripravljena ponovno začeti turneje v Evropi." Dion je novico sporočila v zelo čustvenem videoposnetku na družbenih omrežjih , v katerem je pojasnila, da bo njena turneja Courage prestavljena za nedoločen čas, medtem ko se bo zdravila.
"Žal krči vplivajo na vse vidike mojega vsakdanjega življenja, včasih mi povzročajo težave pri hoji in mi ne omogočajo, da bi uporabljala glasilke za petje, kot sem vajena," je pojasnila v videoposnetku. "Da vas lahko ponovno dosežem, mi trenutno ne preostane drugega, kot da se osredotočim na svoje zdravje in upam, da sem na poti okrevanja. Na to se osredotočam in delam vse, kar je v moji moči, da si opomorem ... Tako zelo te pogrešam. Pogrešam, da bi vas vse videla, da bi bila na odru, da bi nastopala za vas. Ko nastopam, vedno dam 100 odstotkov od sebe, vendar mi trenutno moje stanje ne dopušča, da bi vam to omogočil. Vse, kar znam, je petje. To sem počela vse življenje. In to je tisto, kar najraje počnem. Vsak dan trdo delam s svojim terapevtom za športno medicino, da bi si povrnila moč in sposobnost ponovnega nastopanja. Vendar moram priznati, da je to težka naloga."
Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje ima SPS dvakrat več žensk kot moških.
"Sindrom togega človeka (SPS) je redka, napredujoča nevrološka motnja. Simptomi so lahko toge mišice trupa, rok in nog ter večja občutljivost na hrup, dotik in čustvene stiske, ki lahko sprožijo mišične krče. Sčasoma se lahko pri osebah s SPS razvije nenormalna, pogosto zgrbljena drža. Nekatere osebe so lahko preveč ovirane za hojo ali gibanje. Mnogi pogosto padajo, ker nimajo normalnih refleksov, da bi se ujeli. To lahko privede do resnih poškodb. Osebe s SPS se lahko bojijo zapustiti hišo, ker lahko hrup na ulici, na primer zvok avtomobilske sirene, sproži krče in padce."
Ni natančno znano, kaj je vzrok za to stanje, vendar znanstveniki menijo, da je povezano z avtoimunskim odzivom v možganih in hrbtenjači. "Z ustreznim zdravljenjem lahko simptome SPS nadzorujemo." Opozorilne znake nevroloških motenj lahko zlahka spregledamo - tukaj je pet najpogostejših motenj ter simptomi, ki jih nikoli ne smemo prezreti. Berite dalje - in da zagotovite svoje zdravje in zdravje drugih, ne spreglejte teh zanesljivih znakov, da ste že zboleli za SPS.
1 Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki se počasi razvija več let. Zdravila za Alzheimerjevo bolezen ni, vendar je na voljo zdravljenje, ki pomaga pri odpravljanju simptomov. "Alzheimerjeva bolezen je eden od vzrokov za demenco predvsem pri starejših," pravi doktor James Leverenz, nevrolog klinike Cleveland Clinic. "Veliko ljudi misli, da sta si enakovredna, v resnici pa obstaja veliko različnih vzrokov demence pri starejših, vendar je zagotovo najpogostejši vzrok Alzheimerjeva bolezen."
Simptomi Alzheimerjeve bolezni se sčasoma poslabšajo. "Simptomi Alzheimerjeve bolezni so na začetku običajno blagi, vendar se sčasoma, ko se poškoduje več možganskih celic, simptomi poslabšajo in začnejo ovirati vsakdanje življenje," pravi Alzheimerjeva družba v Združenem kraljestvu. "Zaradi tega se razlikujejo od sprememb, ki se pojavljajo pri številnih ljudeh, ko se starajo, na primer počasnejše razmišljanje ali občasna pozabljivost. Pri večini ljudi so prvi znaki Alzheimerjeve bolezni težave s spominom, zlasti težave pri priklicu nedavnih dogodkov in učenju novih informacij. Razlog za to je, da je na začetku Alzheimerjeve bolezni običajno poškodovan del možganov, imenovan hipokampus. Ta ima pomembno vlogo pri vsakodnevnem spominu."
Tudi spremembe razpoloženja in osebnosti so simptomi Alzheimerjeve bolezni. "Lahko postanejo tesnobni, depresivni ali se lažje razjezijo. Veliko ljudi izgubi zanimanje za pogovore z ljudmi ali za dejavnosti in hobije. Te spremembe so lahko izziv tako za osebo z demenco kot za njene bližnje."
2 Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrološka bolezen, ki prizadene živčni sistem in gibanje. "Številni simptomi Parkinsonove bolezni so povezani z izgubo možganskih nevronov, ki proizvajajo kemično sporočilo, imenovano dopamin. Izguba dopamina lahko povzroči različne simptome," pravi dr. "Ti simptomi se lahko od osebe do osebe zelo razlikujejo. Parkinsonova bolezen se sčasoma razvija počasi. V zgodnjih fazah bolezni so lahko simptomi zelo blagi in komaj opazni. Približno 80 odstotkov ljudi s Parkinsonovo boleznijo ima neko vrsto tremorja ali tresenja ene od okončin. Običajno najprej prizadene roko ali prste. Parkinsonova bolezen sčasoma pogosto otežuje hitro gibanje in povzroča mišično togost, omejuje obseg gibanja in včasih povzroča bolečine. To lahko privede do premetavanja in kratkih korakov. To upočasni osnovna vsakodnevna opravila, kot so vstajanje s stola, pisanje ali oblačenje. Pri nekaterih osebah s Parkinsonovo boleznijo se pojavi sključena drža in občutek negotovosti.
"Parkinsonova bolezen običajno ovira običajne spontane gibe telesa, kot so mežikanje, nasmeh ali mahanje z rokami med hojo," pravi Dr. Ahlskog. "Izguba dopamina, do katere pride pri parkinsonovi bolezni, lahko včasih sproži motnje spanja, napade panike, tesnobo ali nespečnost." Zdravila za Parkinsonovo bolezen ni, vendar lahko zdravljenje močno izboljša kakovost življenja. "V večini primerov je mogoče bolezen in njene simptome učinkovito obvladovati, tako da se lahko osebe s Parkinsonovo boleznijo še naprej ukvarjajo z aktivnim in zadovoljnim življenjem."
3 Epilepsija
Epilepsija je nevrološka bolezen, ki povzroča žariščne ali generalizirane napade. "Epilepsija je posledica nenormalne električne aktivnosti možganov, znane tudi kot napad, nekako kot električna nevihta v glavi," pravi otroška nevrologinja Lily Wong-Kisiel, dr. med. "Čeprav so otroci ali starejši odrasli bolj dovzetni, lahko epilepsijo razvije vsakdo. Kadar se epilepsija diagnosticira pri starejših odraslih, je to včasih posledica drugega nevrološkega problema, na primer možganske kapi ali možganskega tumorja. Drugi vzroki so lahko povezani z genetskimi nepravilnostmi, predhodno okužbo možganov, prenatalnimi poškodbami ali razvojnimi motnjami. Pri približno polovici ljudi z epilepsijo pa ni nobenega očitnega vzroka."
Dr. Wong-Kisiel pravi, da zdravila za epilepsijo sicer ni, vendar so na voljo zdravila in načini zdravljenja. "Epilepsija je motnja osrednjega živčnega sistema (nevrološka), pri kateri je možganska aktivnost nenormalna in povzroča napade ali obdobja nenavadnega vedenja, občutkov in včasih izgube zavesti. Epilepsijo lahko razvije vsakdo. Epilepsija prizadene tako moške kot ženske vseh ras, narodnosti in starosti. Simptomi napadov se lahko zelo razlikujejo. Nekateri ljudje z epilepsijo med napadom nekaj sekund le strmijo v prazno, drugi pa večkrat trznejo z rokami ali nogami. En sam napad še ne pomeni, da imate epilepsijo. Za diagnozo epilepsije sta običajno potrebna vsaj dva napada brez znanega sprožilca (neprovokirani napadi), ki se zgodita v razmaku vsaj 24 ur."
4 Multipla skleroza
Multipla skleroza je pogosta nevrološka bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti, vendar jo je mogoče zdraviti. "Multipla skleroza je bolezen, pri kateri imunski sistem napade zaščitno prevleko živčnih celic v možganih, vidnem živčevju in hrbtenjači, imenovano mielinska ovojnica," pravi nevrolog Oliver Tobin, MB, BCh, BAO, PhD . "To ovojnico pogosto primerjajo z izolacijo na električni žici. Ko je ta prevleka poškodovana, se razkrije dejansko živčno vlakno, kar lahko upočasni ali blokira signale, ki se prenašajo v njem. Poškodovana so lahko tudi sama živčna vlakna. Telo lahko popravi poškodbe mielinske ovojnice, vendar to ni popolno. Posledična poškodba pusti poškodbe ali brazgotine, od tod izvira tudi ime: multipla skleroza, multiple brazgotine."
Dr. Tobin pravi, da se MS lahko pojavi pri kateri koli starosti. "S staranjem vsi izgubljajo možganske in hrbtenjačne celice. Če pa je MS poškodovala del možganov ali hrbtenjače, bodo živčne celice na tem območju odmirale hitreje kot na območjih okoli njega, ki so normalna. To se dogaja zelo počasi, običajno več desetletij, in se običajno kaže kot postopne težave pri hoji, ki se pojavljajo več let. Ko berete o multipli sklerozi, lahko slišite o različnih vrstah - najpogostejša je recidivno-remitentna multipla skleroza. Zanjo so značilni napadi ali recidivi. Simptomi ponovitve se običajno pojavijo v 24 do 48 urah, trajajo od nekaj dni do nekaj tednov in se nato izboljšajo za 80 do 100 odstotkov. Ti simptomi vključujejo izgubo vida na očesu, izgubo moči v roki ali nogi ali naraščajoč občutek otrplosti v nogah. Drugi pogosti simptomi, povezani z MS, so krči, utrujenost, depresija, težave z inkontinenco, spolne motnje in težave pri hoji."
5 Glavoboli in migrene
Glavoboli so ena najpogostejših nevroloških motenj, in čeprav niso vedno razlog za skrb, je treba o glavobolih, ki se pojavijo nenadoma in ne minejo, obvestiti zdravnika. "Nenaden pojav hudega glavobola ter glavobol, povezan z vročino, občutljivostjo na svetlobo in otrdelim vratom, so rdeče zastave za nekaj resnejšega, kot sta intrakranialna krvavitev ali meningitis," pravi Christina Chrisman, MD , nevromuskularna nevrologinja v Banner - University Medical Center Phoenix. "Če se glavoboli pojavljajo pogosto in pogosto jemljete zdravila proti bolečinam brez recepta, je to prav tako znak, da potrebujete zdravniško pomoč."
Migrene običajno spremljajo občutljivost na svetlobo, slabost in bruhanje. "Nekateri ljudje lahko ob migreni doživijo avro, ki je prehoden nevrološki simptom, vključno z motnjami vida, kot so cik-cak črte, utripajoče luči, pike ali izguba vida, omotica, težave z govorom, šibkost ali senzorične motnje, kot sta mravljinčenje ali otrplost," pravi Brian Gerhardstein, doktor medicine, nevrolog v Univerzitetnem medicinskem centru JFK.
